Preverjanje in ocenjevanje znanja v osnovni šoli je celovit proces, ki vključuje:
- spremljanje razumevanja učnih vsebin,
- vrednotenje doseženih ciljev,
- uporabo različnih načinov ocenjevanja,
- zagotavljanje javnosti ocenjevanja,
- sodelovanje staršev in
- vključevanje nacionalnega preverjanja znanja kot zunanjega merila.
Tak sistem omogoča pravično, pregledno in raznoliko ocenjevanje, ki podpira učenčev razvoj in kakovost izobraževalnega procesa.
Preverjanje znanja
S preverjanjem znanja učenec sproti ugotavlja, kaj že zna, kako razume učno snov in pri čem potrebuje dodatno pomoč ali razlago. Preverjanje ni namenjeno ocenjevanju, ampak spremljanju napredka in lažjemu učenju.
Preverjanje poteka pred obravnavo novih učnih vsebin, med učnim procesom in ob zaključku učnega sklopa. Učencu omogoča, da pravočasno prepozna morebitne težave pri razumevanju snovi ter jih ob podpori učitelja uspešneje odpravi.
Ocenjevanje znanja
Pri ocenjevanju učitelj doseženo znanje učenca ovrednoti z oceno. Ocenjevanje se opravi po preverjanju znanja in utrjevanju učnih vsebin ter je namenjeno ugotavljanju doseženega znanja ob koncu učnega sklopa ali obdobja.
Pri vsakem predmetu se učenčevo znanje ocenjuje sproti, skozi celotno ocenjevalno obdobje. Ocene morajo biti pridobljene z različnimi načini ocenjevanja.
Načini ocenjevanja
Učenec pridobiva ocene z različnimi načini ocenjevanja, ki mu omogočajo, da svoje znanje pokaže na več načinov in v različnih situacijah. Nekateri učenci se bolje izražajo ustno, drugi pisno ali pri praktičnem delu, zato raznolike oblike ocenjevanja prispevajo k pravičnejšemu in celovitejšemu vrednotenju znanja.
Ocenjujejo se:
- pisni preizkusi znanja (npr. testi, kontrolke ...)
- odgovori na ustna spraševanja
- drugi izdelki (spisi, pisni sestavki, poročila, referati, načrti izdelkov ...), likovni, tehniški, multimedijski, vizualni in drugi za predmet specifični izdelki ter mapa učenčevih dosežkov,
- izvedbe eksperimentalnih, praktičnih, gibalnih oz. športnih, multimedijskih in drugih za predmet specifičnih dejavnosti, demonstracij ter govornih, gibalnih, umetniških in drugih nastopov.
Učenec je z datumom pisnega preizkusa znanja seznanjen najmanj pet delovnih dni vnaprej. Ustna spraševanja praviloma niso napovedana, razen pri učencih s statusom, ki se z učiteljem dogovorijo za termine ocenjevanja, kar jim omogoča lažje načrtovanje in usklajevanje obveznosti.
Ocene
V 1. in 2. razredu so ocene opisne, npr. kako učenec napreduje, dosega cilje, potrebuje še pomoč ...
Od 3. do 9. razreda pa so ocene številčne: nezadostno (1), zadostno (2), dobro (3), prav dobro (4), odlično (5).
Ocena nezadostno (1) je negativna, druge ocene so pozitivne. Z negativno oceno je ocenjen učenec, ki ne doseže minimalnih standardov znanja, potrebnih za napredovanje v naslednji razred.
Število ocenjevanj
Učenec lahko piše največ en pisni preizkus na dan oziroma največ dva na teden (izjema so ponovitve pisnega preizkusa znanja).
Na dan, ko učenec piše pisni preizkus znanja, se ga ne sme ocenjevati ustno pri drugih predmetih, lahko pa se ocenjujejo njegovi v šoli nastali izdelki ter nastopi in praktične, gibalno oz. športne in druge dejavnosti.
Tri delovne dni pred koncem ocenjevalnega obdobja se s pisnim preizkusom ne sme več ocenjevati znanje učenca, razen v primeru ponavljanja pisnega ocenjevanja.
Znanje učencev se v šolskem letu ocenjuje najmanj:
- dvakrat – pri predmetih z manj oz. največ 2 urama tedensko,
- štirikrat – pri predmetih z več kot 2 urama tedensko.
Pri tem velja, da večina ocen ne sme biti pridobljena na podlagi pisnih preizkusov znanja
Javnost ocenjevanja
Javnost ocenjevanja pomeni, da so učenci in starši vnaprej seznanjeni s tem, kako, kdaj in na kakšen način bo znanje ocenjeno ter na podlagi katerih kriterijev.
To vključuje:
- jasna pravila ocenjevanja (kaj se ocenjuje in kako),
- vnaprej napovedane oblike preverjanja (npr. pisno, ustno),
- možnost vpogleda v ocene in razlage učitelja.
Namen javnosti ocenjevanja je, da je postopek pošten, pregleden in razumljiv vsem.
Vloga staršev in povratne informacije
Starši imajo možnost do vpogleda v učenčeve ocene, pisne preizkuse in druge izdelke, na podlagi katerih je bila ocena pridobljena. Učitelji jih obveščajo o učenčevem napredku na govorilnih urah, roditeljskih sestankih in drugih oblikah sodelovanja.